Slovenia / Slovenija

V nasprotju s tem, kar  mnogi imenujejo “dogodek izumrtja medijev”, ki ga je povzročila pandemija, gospodarska nestabilnost, širjenje lažnih informacij in vojna, se je pojavilo vveliko novih vrst neodvisnih obveščevalnih medijev.

Medtem ko so v zadnjem desetletju še vedno prevladovali tradicionalni mediji, so se po vsej Evropi razcveteli digitalni lokalni mediji, ki so polnili informativno puščavo, privabljali razočarano občinstvo in ustvarjali nove načine izmenjave ključnih informacij.

Kljub političnim, gospodarskim in jezikovnim raznolikostim, ki so značilne za več kot 40 držav, v katerih smo izvedli to raziskavo, se 540 digitalnih lokalnih medijskih organizacij, ki so predstavljene v našem imeniku Project Oasis, sooča s številnimi skupnimi izzivi in priložnostmi.

Nekatere od naših ključnih ugotovitev:

• Na družbenih omrežjih ciljajo na mlajše občinstvo, novice pošiljajo preko Telegrama, da se izognejo cenzuri in na takšen način usposabljajo državljane novinarje s katerimi dosegajo zapostavljene skupnosti.
• Več kot 85 % je izpostavilo, da so vprašanja družbe in človekovih pravic ključna področja njihovega pokrivanja, vključno s temami, povezanimi z migracijami, begunci, spoli in feminizmom.
• Več kot 50 % namenja vire raziskovalnemu novinarstvu in mnogi tvorijo zavezništva za pokrivanje čezmejnih zgodb.
• Več kot 58 % ustanoviteljic medijev, ki so predstavljene v tem poročilu, so ženske. So zelo naklonjene sodelovanju, večina pa ima dva ali več soustanoviteljev/-ic.
• Mediji, ki so jih ustanovile ekipe, ki vključujejo moške in ženske,  poročajo o najvišjih prihodkih, v povprečju 509.740 evrov na leto.
• Tisti, ki vlagajo v razvoj podjetij, gradijo bolj trajnostne organizacije. Medijske družbe, ki imajo vsaj enega zaposlenega, namenjenega ustvarjanju prihodkov, so poročale o šestkrat višjih povprečnih letnih prihodkih od tistih brez zaposlenih na takšnih delovnih mestih: 598.539 evrov v primerjavi z 95.629 evrov.
• Več kot polovica medijev v tej študiji so nepridobitne organizacije, veliko pridobitnih iniciativ pa vlaga več v novinarstvo kot v ustvarjanje dobička.
• Med nepridobitnimi mediji so primarni viri prihodkov nepovratna sredstva, posamezne donacije in članstvo (v tem vrstnem redu). Med pridobitnimi pa so najboljši viri: oglaševanje, naročnine za dostop do vsebin in nepovratna sredstva.
• Raznolikost prihodkov je ključna, vendar preveč raznoliki viri ne pomeni večjega uspeha. Zdi se, da je razvoj dveh do šestih virov prihodkov optimalen za trajnost in neodvisnost.
• Digitalne lokalne medijske družbe vključujejo majhna novo ustanovljena podjetja, ki jih vodijo prostovoljci, posvečeni svojim skupnostim, ter zelo dobičkonosne operacije z različnimi platformami, ki vsak mesec pritegnejo milijone ogledov strani in zaslužijo milijone evrov na leto.
• Čeprav je nekaj medijev v tej raziskavi starih več kot 20 let, je več kot polovica začela z objavami v zadnjem desetletju. Največje število jih je bilo ustanovljenih leta 2016.

Trajnost je težko dosegljiva in ni preprostega recepta za uspeh. Vendar pa mnogi vodilni mediji, s katerimi smo opravili pogovore, dokazujejo, da je mogoče najti podporo, ki jo potrebujejo, da bi služili svojim skupnostim.

»Brez oligarhov, brez omejenega dostopa. Samo vaše donacije in naše delo,« je slogan češkega lokalnega digitalnega medija Deník Referendum, ki je bil ustanovljen leta 2009. Glavni urednik Jakub Patočka nam je o svoji metodi povedal: »Bralci, ki želijo razpravljati [v rubriki komentarjev] pod našimi članki, plačajo pristojbino. Ta pristop ustvarja skromen dohodek in prav tako pomaga razviti razprave.«

Medijska sodelovanja, ki se financirajo s prispevki članov, so zanimiv model med nekaj publikacijami v našem imeniku. V Veliki Britaniji so sodelujoči člani The Bristol Cable prav tako »demokratični delničarji«, kar pomeni, da se lahko udeležijo letnih skupščin organizacije, glasujejo o uredniških kampanjah in sodelujejo na volitvah za upravni odbor neizvršnih direktorjev.

Večino medijskih podvigov, ki smo jih začrtali za ustvarjanje našega imenika, so začeli novinarji, pogosto z omejenimi viri in poslovnimi izkušnjami, vendar pa so kljub tem (in mnogim drugim) izzivom mnogi dejali, da v prihajajočih letih pričakujejo rast.

Nekateri mediji bodo dobro znani bralcem, ki so aktivni na področju medijev, vendar verjamemo, da boste našli nekaj presenečenj med številnimi navdihujočimi primeri, ki smo jih našli v Evropi. Kljub temu ne moremo trditi, da pričujoča različica imenika Project Oasis predstavlja vse medije, ki bi morali biti vključeni..

Številne naše ugotovitve v tej študiji so bile skladne z našimi prejšnjimi raziskovalnimi projekti in da bi zagotovili širši kontekst ter primerjalne točke, še naprej globlje preučujemo vse zgornje ključne ugotovitve v poročilu, ki sledi.

Raziskovalni projekt je bil izveden z metodologijo, ki smo jo razvili v SembraMedia, ko smo leta 2015 začeli iskati podobne vrste medijskih hiš v špansko govorečih skupnostih v Latinski Ameriki, Španiji in Združenih državah Amerike. Od začetka imenika Project Oasis leta 2022 je na tem projektu sodelovalo več kot 60 ljudi, med njimi 34 raziskovalcev z lokalnimi izkušnjami, ki so načrtovali, analizirali in opravili intervjuje v več kot 30 jezikih.

Vredno je poudariti, da to poročilo in imenik medijev ne predstavljata končnega, izčrpnega seznama vseh neodvisnih digitalnih medijev v Evropi. Upamo, da je to le prvi korak v tekočih raziskovalnih projektih, ki jih bomo še naprej razvijali.

Navdihujejo nas inovacije, odločnost, pogum in pogostokrat zmagovalno novinarstvo, ki so ga ustvarili vodilni mediji, ki so v svojih napornih delovnikih velikodušno našli čas za pogovor z našimi raziskovalci.

Kot smo izvedeli v prejšnjih študijah, lahko poudarjanje vrst medijskih hiš, predstavljenih v imeniku Project Oasis, pomaga njihovim vodjem, da izmenjujejo znanje, sodelujejo in ustvarijo večjo vidljivost in prepoznavnost organizacij, kar lahko zagotovi ključno podporo, ki jo potrebujejo in si jo zaslužijo za nadaljevanje svojega dela.

Svoboda tiska

Sloveniji je v zadnjih letih nazadovala na področju svobode tiska saj je  na Indeksu svobode tiska Novinarjev brez meja s 36. mesta leta 2021 padla za 18 mest na 54. mesto v letu 2022.. Strm padec je pripisan takratni vladni »vojni proti medijem«, ki je vključevala poskuse spreminjanja državne medijske zakonodaje, SLAPP tožbe (strateške tožbe proti udeležbi javnosti) in pritiske na javno radiotelevizijo. 

V tistem času so nekatere neodvisne medijske hiše, ki skrbijo za neodvisno kulturno produkcijo in branijo človekove pravice, svobodo medijev in okolje, prenehale prejemati javna sredstva. Po poročilu o svobodi tiska v državi organizacije Media Freedom Rapid Response je Slovenija med članicami Evropske unije, ki so med pandemijo najbolj nesorazmerno omejile svoboščine. Zaskrbljujoče stanje svobode tiska v Sloveniji je bilo zaznano tudi v Evropskem parlamentu in v letnem poročilu Evropske komisije O vladavini prava.

Struktura trga in prevladujoč položaj na trgu 

Slovenski medijski trg je majhen, oblikuje pa ga visoka koncentracija lastništva medijev. Ta koncentracija je najvišja v radijskem sektorju, sledita pa tisk in avdiovizualni sektor. Zakonodaja države o medijih ostaja neprilagojena za globalne digitalne akterje; čeprav obstajajo predpisi o lastništvu medijev, je njihovo izvajanje po poročanju Monitoring media pluralism in the digital era (MPM 2021) Centra za pluralnost in svobodo medijev, neučinkovito. Po poročilu je Slovenija zaradi visoke koncentracije lastništva medijev uvrščena med srednje tvegane države.

Kako se financirajo mediji

Javno financiranje medijskih organizacij ureja državni Zakon o medijih (Zmed), ki v členu 4a določa javno financiranje kot pogoj za zagotavljanje pluralizma in demokracije medijev. Kljub temu je to financiranje lahko predmet politične manipulacije. Čeprav glavni vir prihodkov zasebnih medijskih hiš izvira iz naročnin, prodaje in oglaševanja, so zaradi majhnosti trga sredstva za oglaševanje omejena. Zato so medijske organizacije pogosto ranljive za tuje in domače politične ter zasebne interese. En primer političnega posredovanja iz tujine je mogoče videti v številnih slovenskih medijih, ki jih podpirajo madžarske korporacije, ki so blizu Fideszovi vladi (desničarska populistična in nacionalno-konservativna Madžarska državljanska zveza), in ki so v skladu s posodobljenim poročilom o Sloveniji organizacije Civicus Monitor neposredno podprle določene politične stranke v Sloveniji.

V imenik je vključenih devet profilov domačih digitalnih medijskih organizacij iz Slovenije. Vse so neprofitne organizacije z majhnim številom zaposlenih (povprečno manj kot pet ljudi), medtem ko dve še nista formalno ustanovljeni. 

Tri medijske hiše, ki so sodelovale v raziskavi (Oštro, Mešanec in Metina lista), so ustanovili novinarji, ki so se odlikovali v tradicionalnih medijskih organizacijah, nato pa so se odločili za delo v negotovih razmerah neodvisnih medijev kot način, da si omogočijo, da še naprej služijo javnemu interesu. Vsi anketiranci so menili, da so neuspehi tradicionalnih medijskih organizacij eden od primarnih razlogov za vzpostavitev neodvisne platforme.

Razlika med novimi in tradicionalnimi mediji ni nujno v raznolikosti tem ali v posebnih temah, ki jih zajemajo, temveč v njihovem pristopu, saj delo za neodvisno digitalno platformo omogoča več svobode pri temeljiti obravnavi tem in preiskovanju. Izjema je v umetnosti in kulturi, saj tradicionalne medijske hiše vedno bolj zanemarjajo te teme. Dve medijski hiši, ki sta vključeni v imenik (Koridor in Neodvisni), se osredotočata predvsem na umetnost in kulturo, večina drugih organizacij pa v svojem poročanju zajema tudi umetnost in kulturo. 

Zaradi majhnosti trga prihodkov od oglaševanja skoraj ni. Anketiranci so izrazili negotovost glede prihodnosti zaradi nestabilnih gospodarskih razmer in dela, ki temelji na nepovratnih sredstvih, zaradi česar je dolgoročna zaposlitev osebja nemogoča. Kot priča o negotovih pogojih neodvisnih digitalnih medijev v Sloveniji je treba omeniti, da se več kot polovica (šest) medijskih hiš, vključenih v raziskavo, zanaša na prostovoljna prizadevanja njihovih sodelavcev in urednikov; štiri organizacije (In Medias Res, Rdeča pesa, Mešanec in NORadio) so v celoti prostovoljne, dve (Koridor, Metina lista) pa se deloma zanašata na prostovoljna prizadevanja svojih sodelavcev. 

Čeprav je neodvisna digitalna skupnost majhna, ni oprijemljivega sodelovanja v smislu izmenjave vsebin ali sodelovanja pri zgodbah, čeprav sodelujejo na druge načine, na primer pri usposabljanju in svetovalnem delu.

Slovenske neodvisne digitalne medijske hiše delujejo v nevzdržnem okolju in z negotovo prihodnostjo. Financiranje z nepovratnimi sredstvi, ki temelji na projektu, novinarje sili, da se osredotočijo na vnaprej določene teme in področja, kar lahko omeji njihovo sposobnost za obravnavo vprašanj, ki so lahko bolj ključna, ali pa so prisiljeni o teh zgodbah poročati na podlagi prostovoljnega dela. Neodvisne organizacije digitalnih medijev v Sloveniji nimajo ustreznega upravnega osebja, kar pomeni, da morajo včasih novinarji in uredniki delati tudi v administraciji, financah, predlogih, poročanju o projektih in komunikacijah, kar še dodatno omejuje njihovo sposobnost izvajanja kakovostnega novinarstva. Negotove delovne razmere vplivajo tudi na kakovost njihovega dela, pa tudi na njihovo telesno in duševno zdravje. 

Nazadnje posodobljeno: december 2022